Leta je razmišljal o tem trenutku in se pripravljal na svojo vrnitev. Nikoli me ni pozabil. Zanj nisem bila le njegova babica; bila sem oseba, ki ga je vzgojila, ga varovala in ga imela rada, ko je to najbolj potreboval.

Ta zgodba me je naučila nekaj zelo pomembnega: ljudi, ki si jih iskreno ljubil in vzgajal s srcem, nikoli zares ne izgubiš. To je družinska ljubezen, tista, ki ostane kljub času in razdalji.

Ker na koncu družine ne tvorijo papirji ali čas, ampak ljubezen, ki jo daješ vsak dan.